Mestna elektrarna v Ljubljani

Gospoda moja! Bela Ljubljana prestopa dostojno novo dobo. Stoletje elektrike našlo jo bode pripravljeno. Luč, ki bode drevi zažarela po vseh ulicah našega mesta, priča naj nam, da se Ljubljana nahaja v vrsti onih modernih mest, ki hrepene po vsestranskem napredku; priča naj nam, da je njeno prebivalstvo brez razlike narodnosti in političnega mišljenja v tem znamenji složno.” Tako je govoril župan Ivan Hribar na večer slovesne otvoritve ljubljanske elektrarne. vir

Mestno elektrarno, prvo slovensko ‘tovarno’ energije, so zgradili na robu tedanjega mesta. 1. januarja 1898 je stolno mesto ljubljansko zažarelo v električni svetlobi. Elektriko je proizvajala vse do 60. let minulega stoletja.

   

Stavba ima značilnosti tipičnega industrijskega objekta s konca prejšnjega stoletja: sestavljata jo dve dvorani in trinadstropni pisarniški del, grajena pa je v opeki z neometano fasado.

   

Dominira ji 40m visok dimnik, ki je postal simbol tega mestnega predela elektriko pa je proizvajala vse do leta 1960.

   

Stavbo so po skoraj 40 letih zapuščenosti l. 2003 prenovili. Prenova, ki je potekala po načrtih arhitekta Matije Suhadolca, je kvaliteten primer arhitekturne in vsebinske prenove industrijskega objekta s statusom kulturno - zgodovinskega in tehniškega spomenika.

   

Prenova elektrarne je primer uspešnega sodelovanja med politiko, ekonomijo in kulturo. Lastnik stavbe Elektro Ljubljana, Mestna občina in Ministrstvo za kulturo so namreč dosegli dogovor o njeni prenovi, finaciranju in načinu delovanja.
Staro elektrarno danes upravlja Zavod Bunker. vir


<< Nazaj